Kako NAPREJ po projektu NAPREJ?
PROGRAMSKA DIREKTORICA INŠTITUTA ZA PROUČEVANJE ENAKOSTI SPOLOV IPES
ANA PAVLIČ
Ob uspešnem zaključevanju projekta NAPREJ, v sklopu katerega smo v slabem letu dni s projektnima partnerjema Razvojnim centrom Murska Sobota in Innland University of Applied Sciences opolnomočali mlade Rominje in Rome za vprašanja enakosti spolov, so naše misli že uprte NAPREJ, v nadaljnja prizadevanja za spolno občutljivo in kulturno vključujoče izboljšanje položaja romskih skupnosti.
Veseli nas, da bomo na našem Inštitutu že v prihodnjih tednih lahko pričeli z izvajanjem novega projekta, ki bo nadaljeval že začrtano delo. V prihodnjih dveh letih, bomo namreč, z mednarodnim konzorcijem, ki vključuje (ne)vladne organizacije iz Slovenije in Srbije, svoje napore usmerili v izvajanje projekta FORTUNA (Fostering inclusivity by cOmbating inteRsectional discriminaTion against Roma individUals in healthcare in SloveNia and SerbiA).
Kljub temu, da dostop do zdravstvenega varstva predstavlja temeljno človekovo pravico, diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin ostaja eden glavnih dejavnikov, ki ovira enakopravnost pri koriščenju te pravice. Na ta način se ohranjajo velike neenakosti na področju zdravja, ki so jim najbolj podvrženi člani in članice različnih marginaliziranih skupin, med njimi tudi Romi in Rominje. Čeravno je romska manjšina najstarejša in največja etnična manjšina v Evropi, ki z večino svojega prebivalstva sicer prebiva v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu, kar 80 % Romov in Rominj znotraj Evropske unije danes živi pod pragom revščine in v izrazito slabih življenjskih razmerah.
Poleg tega se Romi in Rominje pogosteje kot katerakoli druga etnična skupina v Evropi soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo. Diskriminacija, ki so ji Romi in Rominje vsakodnevno podvržene, utrjuje njihovo socialno izključenost, kar se izkazuje z (izjemno) nizkimi stopnjami zaposlenosti in izobrazbe ter slabimi parametri na področju zdravja, ki celostno določajo njihov socialno-ekonomski položaj v državah članicah EU. Različne raziskave kažejo, da imajo Romi_inje v EU za kar 10 let krajšo pričakovano življenjsko dobo od pričakovane življenjske dobe večinskega prebivalstva, poleg tega za omenjeno populacijo obstoji večja verjetnost, da se bodo tekom življenja srečali s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal. Romi in Rominje v EU so tudi nesorazmerno pogosto necepljeni, v težavah zaradi neuravnotežene prehrane in se nasploh soočajo z ovirami pri dostopu in koriščenju storitev povezanimi z reproduktivnim in duševnim zdravjem.
Slabšemu zdravstvenemu stanju so še posebej izpostavljene mlade romske ženske, deloma zaradi neenakega položaja, ki ga imajo znotraj romskih skupnosti; slednje so še vedno zelo patriarhalno organizirane, vloga romskih žensk pa ostaja zaznamovana z zgodnjimi porokami, rojevanjem in vzgojo otrok ter kulturo molka. Te prakse utrjujejo neenak položaj Rominj in jih še bolj oddaljujejo od udejstvovanja v javnem življenju. Etnične norme in spolne vloge v romski skupnosti lahko omejujejo njihovo avtonomijo pri sprejemanju odločitev o njihovem zdravju, vključno z reproduktivnim zdravjem in načrtovanjem družine.
V Sloveniji so ravno romske ženske najmanjkrat udeležene v nacionalnih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu (83,4 %) in v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka dojk (17,5 %). Ključnega pomena je torej, da se mlade Rominje sistematično in kulturno ter spolno občutljivo ozavešča o njihovih pravicah glede reproduktivnega zdravja, saj je njihova rodnost v Sloveniji in Srbiji dvakrat višja od večinskega prebivalstva, pomemben podatek pa gotovo predstavlja tudi starost romskih žensk, ki rojevajo; dve tretjini porodov se namreč zgodi med 15. in 24. letom starosti (NIJZ, 2020).
Projekt FORTUNA upošteva vse zgoraj omenjene neenakosti, ki se na področju zdravja pojavljajo med večinskim prebivalstvom in romskima manjšinama v Sloveniji in v Srbiji, pri čemer jih razume ne le kot posledico neustreznega in neučinkovitega iskanja in dostopa Romov in Rominj do zdravstvenih storitev, temveč predvsem kot posledico zakoreninjenih spolnih stereotipov v njihovih skupnostih in negativnih izkušenj z medsektorsko diskriminacijo s strani izvajalcev in izvajalk zdravstvenih storitev. S svojim večplastnostim pristopom se projekt osredotoča na dva glavna cilja – podpreti razvoj kulturno občutljivejših, vključujočih in dostopnih zdravstvenih praks v slovenskem in srbskem zdravstvenem sistemu (1) ter spremeniti družbene norme z ozaveščanjem o vplivu spolnih stereotipov (2).
Cilj projekta je ozavestiti zdravstvene delavce in delavke pri prepoznavanju in aktivnem boju proti intersekcijski diskriminaciji v zdravstvenih okoljih ter jih opremiti z orodji, ki spodbujajo kulturno občutljivost, boj proti diskriminaciji na podlagi spola in na podlagi etnične pripadnosti ter okrepiti njihove zmogljivosti za zagotavljanje pravičnih in spoštljivih zdravstvenih storitev za vse Rome in Rominje.
Omenjene cilje nameravamo v projektu doseči tako preko razvoja FORTUNA specializiranih usposabljanj za zdravstvene delavce in delavke v Sloveniji in Srbiji, kot tudi preko posebnih ozaveščevalnih akcij za romsko mladino, ki bo na ta način opolnomočena z znanjem in orodji za sprejemanje informiranih odločitev o svojem telesnem, duševnem in reproduktivnem zdravju, ne glede na obstoječe spolne norme, ki ohranjajo stigmo in diskriminacijo.
Veselimo se našega nadaljnjega dela na področju opolnomočanja romskih skupnosti, vabimo vas, da naše delo spremljate še naprej!
»Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021«.
