V času, ko se svet sooča s krizo plastičnih odpadkov, so inovativni pristopi v boju proti enkratni uporabi plastičnih vrečk vse bolj v ospredju. S ciljem drastičnega zmanjšanja uporabe teh vrečk do leta 2025, podjetja in lokalni pridelovalci iščejo trajnostne rešitve, ki bi lahko pomenile preobrat v našem odnosu do okolja.
Lahke plastične vrečke, ki so v uporabi zgolj za kratek čas, povprečno 30 minut, predstavljajo dolgotrajen problem za naravo, saj njihova razgradnja zahteva več stoletij. Kljub temu, da se je recikliranje teh vrečk v zadnjih letih nekoliko povečalo, ostaja njihova poraba zaskrbljujoče visoka. V letu 2021 smo v Evropi porabili več kot 12 milijard lahkih plastičnih vrečk, kar kaže na perečo potrebo po spremembi potrošniških navad.
Na področju inovacij v boju proti onesčaženosti s plastičnimi odpadki izstopa podjetje BioLogiQ (Ohio, ZDA), ki je osredotočeno na razvoj bioplastike na rastlinski osnovi. Njihov produkt, NuPlastiQ, izdelan iz krompirjevega škroba, je v primerjavi s tradicionalnimi plastičnimi vrečkami močnejši in tanjši ter se v kompostnih pogojih popolnoma razgradi v manj kot pol leta.
Poleg globalnih inovatorjev pa je pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo sprejela tudi lokalna skupnost. Projekt In2Local, sofinanciran iz programa Interreg Slovenija - Madžarska je v Pomurju in Železni županiji usmerjen v ozaveščanje in podporo lokalnih pridelovalcev hrane pri prehodu na krožno gospodarstvo.
Predstavljamo Kmetijo Kolenko iz Črenšovcev, ki jo vodi Matej Kolenko. Najprepoznavnejši izdelek družinskega podjetja je olupljen krompir, ki je vakuumsko pakiran, brez dodanih konzervansov. Za svoje stranke spakirajo tudi olupljeno čebulo, česen ter korenček. Proizvajajo pa tudi krompirjevo vodko, ki je na mednarodnem ocenjevanju žganih pijač v Londonu IWSC 2021 izmed 4.000 vzorcev iz 86 držav prejela zlato medaljo v kategoriji vodk.
Kako dolgo ste s svojimi izdelki že prisotni na trgu in kje lahko kupimo/se srečamo z vašimi izdelki?
Zametki današnje proizvodnje so se začeli v začetkih tretjega tisočletja in se še razvijajo sedaj. Pred samo predelavo krompirja smo pa prodajali krompir klasično, neolupljenega, širom Prekmurja. Od leta 2009 naprej pa smo v tem profesionalno. Naše izdelke ne prodajamo klasično v trgovine ampak predvsem znanim kupcem. Vse bolj se pa uveljavlja, da po krompir pridejo tudi fizično na našo kmetijo.
Katere pridelke ali izdelke ponujate in kakšne metode pridelave ali predelave uporabljate?
Krompir, kot tudi ostale poljščine že od nekdaj pridelujemo na trajnostni način. Na certificiran način integrirane pridelave poljščin. Celotna kmetija je v takšnem načinu pridelave od leta 2008. Bistvene metode so, da uravnoteženo izvajamo agrotehnične ukrepe, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo), pred gnojenjem redno izvajanje analiz, kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti.
Kako se spoprijemate s sezonskimi izzivi in kako ohranjate stabilno dobavo skozi vse leto?
Ker je kmetovanje tovarna na prostem, smo zelo odvisni od vremenskih dejavnikov, suša, vodnata obdobja. Da bi si zagotovili bolj stabilno pridelavo krompirja, namenimo veliko znanja in sredstev v namakalne sisteme in predvsem kot celovito gospodarjenje z vodnimi viri. Ko imamo v kratkem obdobju velike količine padavin pa smo bolj ali manj prepuščeni naravi. Še vedno so največji problem takrat vaški vodotoki, vodni jarki, kateri so prevečkrat zanemarjeni z strani pristojnih. Glede prevelike količine padavin se zaenkrat lahko borimo samo z agrotehničnimi ukrepi na njivi, katere izvajamo pred samimi sajenjem krompirja.
Na kaj ste najbolj ponosni v vaši poslovni zgodbi?
Nimamo posebnega "dogodka" kateri bi posebej izstopal. Vse je nekako prepleteno, izkušnje starejših, prenos znanja v prakso, predvsem pa konstantna kvaliteta storitve, od navezanega stika s kupcem naprej.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Razvijanje kvalitete od kalitve gomoljev naprej. Tudi sprotno učenje od drugih, prenos tega znanja v delovni proces, povezovanje.
Skromen krompir, ki se s svojo vsestranskostjo razrašča v širok spekter uporabe, od biorazgradljivih vrečk do visokokakovostne vodke, simbolizira inovativnost in prilagodljivost, ki lahko vodi k trajnostnemu napredku. Na Kmetiji Kolenko olupki lastnega krompirja, ki nastanejo pri predelavi, ne končajo kot odpadek, ampak jih vračajo na njive, kjer služijo kot naravno gnojilo in tako ohranjajo rodovitnost zemlje. To je zgled krožnosti, ki ga je vredno posnemati. Vrednost krompirja se razširi preko kulinarične uporabe, saj postane ključni igralec v krožnem sistemu pridelave. Implementacija praks Kmetije Kolenko ter podjetja BiologiQ lahko prinese obilje znanja in izboljša kakovost okolja ter je jasen pokazatelj, da je čas za razmislek o prenosu in prepletu v tkivo lokalnega okolja za bolj zeleno in obetavno prihodnost.
