Bojimo se jih, ker se oni ne bojijo ničesar!
prof. ddr. Milan Krajnc, psihoterapevt
Velikokrat se znajdem v neki sredini, po povabilu ali naključju, kjer zelo hitro dobim sovražnike! In to čisto preprosto, ker sem drugačen od njih.
Ker se mi je to velikokrat zgodilo, sem se vprašal zakaj se mi to dogaja, kaj se moram iz tega naučiti?
Ker pa je moje vodilo skozi življenje stavek enega prvih slovenskih psihoterapevtov Martina Kojca: »Materialni svet je odsev naše notranjosti!« Se vedno znova oziram v sebe. Kaj imam takšnega v sebi, da sem v večini sredin nesprejemljiv. Naprej sem mislil, da je to samo doma, potem sem mislil, da je to pač slovenska mentaliteta, potem sem mislil, da je to balkanska mentaliteta, potem sem mislil, da je to evropska zaostalost, ker ni napredka že vsaj 2000 let, potem pa sem ugotovil, da je ves svet enak.
Res, da je ves svet v nas, vendar sem želel bolje spoznati, to nesprejemanja drugačnosti. V svojem življenju sem res veliko prepotoval, imel sem možnost, kot psihoterapevt, da sem globoko v dušo pogledal več, kot miljon ljudem, različnih profilov in tako mi je začelo postajati jasno, kdo je tisti, ki ne sprejema drugačnosti!
Velikokrat slišim: »V kakšnem miru smo živeli, dokler ni prišel on....« ali »V kakšnem miru smo živeli, dokler niso prišli ti migranti....« ali »V kakšnem miru smo živeli, dokler niso prišeli ti cigani....« in ko potem prisluhneš tem ljudem vidiš, da jim je v resnici dolgčas in potem jim je obrekovanje in podtikanje v resnici razvedrilo. Sedaj se temu »liku«, ki je naključno prišel v njihovo življenje, mora nekaj zgoditi, da se bo začela akcija... pri tem pa ne razmišljajo, da je tudi on človeško bitje in da morda tudi on išče mir.
In, ko raziskuješ dalje, globje.... vidiš, da se počutijo ogroženi, da jim nebi kdo kaj vzel, predvsem njihove zemlje, njihovih otrok... da bodo njihovi vnuki temni? In ko začneš spoznavati strah, vidiš, da so ti ljudje v resnici nemočni, da jih je zelo strah in strah je tistega, ki je nekaj ukradel!
In potem sledi ključno vprašanje?
Kaj so ti ljudje ukradli? Namreč po naravnem zakonu, lastnina ne obstaja! Torej si ti ljudje lastijo nekaj, kar v resnici ni njihovo. In vsi ti mimoidoči, niso prišli vzet njihove zemlje; v resnici so samo na poti in so si tukaj malo odpočili ali nabrali novih izkušenj. Njih ni ničesar strah, ker se jim nič ne more vzeti, saj vse kar imajo je v njih. Ti ljudje ne poznajo strahu! Ti ljudje imajo samo en cilj v življenju: »Čutiti življenje!«; kajti nekdo, ki se boji za svoje nepremičnine, materialne stvari... živi ves čas v strahu in strah ne dopušča občutkov, ne morejo živeti. Vsi ti mimoidoči, pa so odprti, popolnoma se zavedajo sebe, saj samo tako lahko preživijo, da se zavedajo svoje vrednosti! Vedno so oblečeni najboljše obleke, blagovne znamke njihovega karakterja!
In sedaj se vprašajmo, kdo je v resnici tujec?
