Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je gostil Študijski obisk v Sloveniji, ki smo se ga, kot projektni partner, v sklopu projekta NAPREJ (Na presečišču (ne)enakosti: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov) udeležili tudi mi in projektni partnerji iz Nizozemske, Inland Norway University of Applied Sciences, Centre for lifelong learning.
Obisk smo pričeli na Pušči, kjer smo se srečali s predstavniki večih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju opolnomočanja romske populacije, smo v sklopu obiska, opravili tudi evalvacijo že izvedenega NAPREJ edukativno-ozaveščevalnega programa za opolnomočenje (mladih) Romov in Rominj za vprašanja povezana z enakostjo spolov, prisluhnili smo zgodovinskemu pregleda razvoja in integracije romske manjšine na Norveškem, ki ga je pripravil norveški partner projekta ter začrtali še zadnje preostale projektne aktivnosti.
Izvedeli smo veliko zanimivih dejstev o Pušči, ki jih želimo deliti tudi z vami.
Ste vedeli...
… da na 7. hektarjih ozemlja živi približno 750 ljudi – njihovi predniki in prednice pa so v Puščo prišli že nekje v začetku 20. stoletja?
… da je bilo najprej zgrajeno nogometno igrišče (1958), preko katerega so se Romi_nje nato povezovali s predstavniki_cami večinskega prebivalstva?
… da so že leta 1962 odprli vrtec, ki so ga na začetku obiskovali samo romski otroci, v začetku 21. stoletja pa je postal večkulturni vrtec, ki ga danes obiskuje tudi večinsko prebivalstvo – vrtec je bil, po mnenju naših sogovornikov, ključni korak za začetek razvoja ideje o izobraževanju Romov_inj in je znatno prispeval k učenju slovenskega jezika ter s tem k lažji integraciji v širšo družbo;
… da se Pušča od drugih Romskih naselij razlikuje po tem, da so že prvi romski priseljenci_ke kupili zemljišča in pridobili vsa ustrezna gradbena dovoljenja za postavitev svojih domov;
… da so bili že v 60. letih 20. stoletja Romi in Rominje v Pušči večinsko zaposleni, kar je omogočilo odprtje večjih bližnjih tovarn v Murski Soboti (Pomurka, Mura) pri čemer so ženske opravljale storitvena (šiviljstvo, prodaja), moški pa tehnična in težja fizična dela (popravljanje strojev, avtomehanika, skladiščenje);
… da je večji delež žensk kot moških v Pušči danes izobraženih in ob tem delajo v večjih podjetjih na višjih izvršnih in neizvršnih položajih, predvsem v Murski Soboti in čezmejnih avstrijskih mestih;
… da se Pušča sooča z velikim begom možganov, tako zaradi manka privlačnih priložnosti v bližini Murske Sobote kot zaradi (še vedno) obstoječe diskriminacije, ki jo večkrat izkušajo pri zaposlovanju. Po končani izobrazbi tako mladi_e ostanejo v mestih, v katerih so se izobraževali ali pa priložnosti iščejo v tujini. To vpliva tudi na zastopanost Romov in Rominj na trgu dela v okolici Murske Sobote in v lokalnih odločevalskih in razvojnih organih ter posledično še dodatno rezultira v slabi zastopanosti interesov njihove skupnosti;
… da romski jezik počasi izumira, saj se otroci od vstopa v vrtec in do končanega izobraževanja učijo slovensko, večino mladih družin pa se tudi doma sporazumeva v slovenščini;
… da center skupnosti predstavlja večnamenska dvorana, ki jo uporabljajo za organizacijo dogodkov, delavnic, koncertov in podobnih aktivnosti. Poleg dvorane deluje tudi lokalno prostovoljsko gasilsko društvo (ki je edino romsko gasilsko društvo na svetu),slednje bo, v letu 2024 tudi organiziralo državno gasilsko tekmovanje in gostilo več kot 400 gasilcev_k iz vse Slovenije;
… da je v zadnjih letih tudi večinsko prebivalstvo začelo kupovati gradbena zemljišča v Pušči in njeni bližnji okolici, kar kaže na pozitiven odnos do prizadevanj romske skupnosti za povezovanje in sodelovanje z večinskim prebivalstvom;
… da najnovejšo pridobitev krajevne skupnosti predstavlja knjižnica, ki deluje s pomočjo donacij knjig, ki jih uporabniki_ce ne potrebujejo več – vsak si lahko knjige sposodi po principu zaupanja, organizirajo pa tudi bralne krožke in pogovore z otroci;
… da si krajevna skupnost Pušča še vedno prizadeva za ohranjanje romskih tradicij ter redno organizira dogodke za ohranjanje edinstvene romske identitete, ki vključujejo pripravo tradicionalnih jedi, učenje jezika (tudi s pomočjo glasbe) in možnost vpogleda v prihodnost z romsko vedeževalko.
»Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021«.
