Zavržena hrana je globalni problem, ki pomembno prispeva k podnebnim spremembam. S spremembo našega odnosa do hrane in prilagoditvijo prehranskega sistema lahko bistveno zmanjšamo količino zavržene hrane.
Kaj lahko storimo doma, da zmanjšamo količino zavržene hrane?
- Načrtujmo obroke in kupujmo premišljeno.
- Pravilno shranjujmo živila za podaljšanje njihove svežine.
- Iz ostankov hrane pripravimo nove jedi.
- Kompostirajmo organske odpadke.
Kaj lahko storimo na ravni skupnosti?
- Spodbujajmo lokalno pridelavo in porabo hrane.
- Organizirajmo izmenjavo presežkov hrane med sosedi.
- Podprimo lokalne iniciative za zbiranje in razdeljevanje še užitne hrane
Kaj lahko storijo podjetja in institucije?
- Restavracije lahko ponudijo manjše porcije ali omogočijo gostom, da odnesejo presežke hrane.
- Šole lahko uvedejo izobraževalne programe o odgovornem ravnanju s hrano.
S skupnimi prizadevanji lahko Pomurje postane vodilna regija v Sloveniji pri zmanjševanju zavržene hrane. S tem ne bomo le prispevali k boju proti podnebnim spremembam, ampak tudi okrepili lokalno gospodarstvo in skupnost. Čeprav je problem zavržene hrane del širšega prehranskega sistema, lahko z našimi dejanji pomembno vplivamo na njegovo reševanje.
V tem duhu je bil zasnovan projekt In2Local, ki ustvarja podporno okolje za uvedbo trajnostnih modelov proizvodnje hrane v Pomurju in Železni županiji, temelječih na načelih krožnega gospodarstva.
Ob Murskih mrtvicah uspeva ekološka pridelava jagodičevja
V sklopu prizadevanj za trajnostno ravnanje s hrano in podporo lokalnim pridelovalcem vam predstavljamo navdihujoč primer dobre prakse iz našege regije. V Dokležovju, ob glavni ulici, že nekaj let uspešno deluje Jagodni kotiček, projekt Damirja Miholiča in njegove partnerice Natalije Rebrica. Na zemljišču, ki je prej samevalo neobdelano, sta ustvarila pravi mali raj za ljubitelje ekološko pridelanih jagod in drugega jagodičevja. Njuna zgodba je odličen primer, kako lahko z vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo do narave majhen nasad z 200 sadikami preraste v uspešno ekološko kmetijo.
- 1. Kako dolgo ste s svojimi izdelki že prisotni na trgu in kje lahko kupimo/se srečamo z vašimi izdelki?
“Najina zgodba se je začela leta 2020, ko sva na domačiji v Dokležovju začela s skromnim nasadom 200 sadik jagod. Idejo sva dobila od sodelavca, ko sva se pogovarjala o približno pol hektarja neobdelane zemlje na najini domačiji. Prvi pridelki so bili namenjeni družini, sosedom in prijateljem, a se je vse skupaj hitro razvijalo. Že naslednje leto sva imela 1200 sadik, danes pa se najin nasad razteza na 18 arih s približno šest tisoč sadikami," pojasnjuje Damir.
Natalija dodaja: "Naše jagode lahko kupite neposredno pri nas na kmetiji, sodelujemo pa tudi z dvema pomurskima vrtcema in lokalnim podjetjem. Najdete natudi v trgovini z ekološkimi pridelki v Gornji Radgoni. Za naše stranke pripravljamo kartonaste polkilogramske škatlice jagod, ponujamo pa tako najkakovostnejše jagode kot tudi tiste za predelavo v marmelade ali sokove."
- 2. Katere pridelke ali izdelke ponujate in kakšne metode pridelave ali predelave uporabljate?
"Poleg jagod, ki so naša glavna dejavnost, imamo nasajene tudi ameriške borovnice, lubenice, maline in vrtnice. Pri pridelavi sva se od začetka odločila za popolnoma naraven pristop. Namesto škodljivih fitofarmacevtskih sredstev uporabljava le pripravke iz alg in gliv za preventivo pred boleznimi in škodljivci. To pomeni, da so naše jagode brez karence in jih lahko stranke uživajo takoj po obiranju," razlaga Damir.
"Posebni smo tudi po načinu obiranja," dodaja Natalija. "Jagod ne trgamo, ampak jih režemo s škarjami, saj tako ostanejo sadeži dlje časa zdravi. Vsako jagodo posebej pregledamo z belimi rokavicami in jih šele nato zložimo v škatlice. Vse sadike nabavljamo od slovenskih dobaviteljev."
- 3. Kako se spoprijemate s sezonskimi izzivi in kako ohranjate stabilno dobavo skozi vse leto?
"Vsako leto je drugačno in prinaša svoje izzive. Leta 2022 nas je na primer močno prizadela toča in smo lahko obirali le tri dni. Iz te izkušnje smo se naučili in zdaj imamo vse nasade pokrite s protitočno zaščito ter opremljene z namakalnim sistemom," pojasnjuje Natalija.
Damir dopolnjuje: "Pri ekološki pridelavi je zelo pomembno kolobarjenje. Jagode namreč močno izčrpajo zemljo, zato moramo za njo posebej skrbeti. Sadike optimalno rodijo dve leti, lahko tudi tri, ampak zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer raje vzpostavljamo nove nasade. Tako tudi preprečujemo prenos morebitnih bolezni."
- 4. Na kaj ste najbolj ponosni v vaši poslovni zgodbi?
"Najbolj sva ponosna, da sva ostala zvesta svojim začetnim načelom - pridelavi zdravih in naravnih jagod," pravi Natalija. "Čeprav sva oba redno zaposlena in nama Jagodni kotiček predstavlja dodatno dejavnost, v katero vlagava lastna sredstva, nikoli ne sklepava kompromisov pri kakovosti. To nama pomeni družinsko druženje, ob koncu dneva pa sprostitev in odklop."
"Posebej naju veseli, ko se stranke vračajo k nama," dodaja Damir. "Za to delo moraš res imeti voljo in biti vztrajen, saj gre v najinem primeru le za enomesečno sezono, v kateri želiva svojim strankam ponuditi najboljše."
- 5. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
“V trenutnem sistemu je izredno težko priti do dodatnih kmetijskih površin, še posebej če sam postavljaš v teh časih kmetijo od začetka, torej da nimaš hektarjev zemljišč, ki bi jih lahko prevzel. Zaenkrat torej načrtov za veliko širitev ni, je pa v načrtu predelava pridelkov. Kolikor bo čas dopuščal, saj nam je v prvi vrsti kakovost pridelkov in izdelkov, tudi če to pomeni, da se pridela manj," pove Damir. "Nasada jagod ne bova širila, saj želiva ohraniti obvladljiv obseg, ki ga lahko kakovostno upravljava sama s pomočjo družine," zaključi Natalija.
